SVETOVANJE IN POMOČ UČENCEM

SVETOVANJE IN POMOČ UČENCEM -

MOTNJE POZORNOSTI

Girl_Leaving_School_clipart_imageIzraz motnje pozornosti s hiperaktivnostjo (ali brez hiperaktivnosti) se uporablja za označevanje skupine motenj z naslednjimi značilnostmi: zgodnji nastanek (navadno v prvih petih letih življenja), pomanjkanje vztrajnosti pri dejavnostih, ki zahtevajo kognitivno zavzetost in težnja k prehajanju od ene dejavnosti k drugi, ne da bi bila katera koli od teh dejavnosti dokončana, skupaj z dezorganizirano, slabo usmerjeno in pretirano dejavnostjo.

Vzroki motenj so v nevrokemičnih posebnostih (zlasti v delovanju nevrotransmiterjev), ki vplivajo na delovanje izvršilnih funkcij in povzročajo pretirano, brezciljno dejavnost (hiperaktivnost), odkrenljivo pozornost ali impulzivnost. Težave so lahko zelo raznovrstne, odvisno od prisotnosti ali različnih kombinacij značilnih simptomov (hiperaktivnost, odkrenljiva pozornost, impulzivnost) in vzajemnega delovanja različnih bioloških in psihosocialnih dejavnikov (težave v okolju lahko vzdržujejo ali zaostrujejo moteče in neučinkovito vedenje otrok z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo ali brez hiperaktivnosti).

učenci z motnjo pozornosti niso vedno tudi hiperaktivni. Učenci z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo ali brez hiperaktivnosti imajo pogosto, ne pa vedno tudi specifične učne težave. Hiperaktivni (impulzivni) otroci zahtevajo, da se jim takoj posveti pozornost, prekinjajo pogovore in dejavnosti drugih, težko čakajo, da pridejo na vrsto, ne razmislijo, preden kaj rečejo ali naredijo, slabo predvidijo posledice svojih dejanj, zelo hitri so pri reševanju nalog, ne kontrolirajo svojih izdelkov ipd. So učno manj uspešni in imajo slabo samopodobo.

Slabša pozornost ima največji vpliv na težave pri:

–         poslušanju in pomnjenju informacij;

–         zadrževanju in usmerjanju pozornosti (osredotočenost, vztrajanje);

–         dokončanju nalog;

–         prehajanju (npr. z ene na drugo temo, dejavnost, nalogo);

–         organizaciji informacij, dejavnosti, nalog;

–         izpolnjevanju zadolžitev (npr. izgubljanje stvari, pozabljanje nalog).

Hiperaktivnost se najbolj značilno kaže v:

–         gibalnem nemiru (npr. presedanju, »igračkanju«, sprehajanju med poukom);

–         pretiranemu gibanju (npr. prekomernem tekanju);

–         stalnem, nezaustavljivem govorjenju.

Nekaj vaj za boljšo pozornost in koncentracijo.

Vir:http://www2.arnes.si/~oslj8t1s/upp/motpozhip.htm
Kategorija: Nerazvrščeno

Vaša e-pošta ne bo objavljena. Zahetvana polja so označena *

*